Zgodovina vasi

V virih najdemo različne transkripcije imena Osek in seveda tudi različne razlage zanj. Ime je lahko zapisano kot Ossek, Woseg, Wuosseg, Osek. Na Slovenskem se nahaja še en istoimenski kraj Osek in sicer v Slovenskih goricah, na avstrijskem Štajerskem (Obehaag), na Švabskem v Nemčiji (Oberhaag), na Češkem pa jih je kar šest. Beseda naj bi izvirala bodisi iz besede za vosek, ozek, osek-ati oziroma oznake za ogrado – stajo za živino - osek.

Kraj je bil verjetno naseljen že v antični dobi, saj na to spominjajo imena kot Podgrac, Grad, Rimc in drobne najdbe na teh lokacijah. Prvi pisni viri omenjajo lokacijo Osek že v 13. stol. v povezavi s parcelami čedajske nadškofije. V času turških vpadov so se posluževali bližnjih taborov (Vitovska cerkev). To je tudi čas večje poselitve in gradnje cerkve, okoli katere se je razvilo strnjeno naselje z načilnim poznogotskim kamnoseškim okrasjem.

V času prebujanja narodov je vas aktivno delovala v Taboru pod Ozeljanom (t.i. 'Šempaski tabor').

Med prvo svetovno vojno je bila med Osekom in Črničami  velika vojna bolnišnica, sama vas pa je bila del avstrijskega zaledja. Ob koncu prve svetovne vojne je Osek pripadel Itakiji. Med drugo svetovno vojno je v odporniškem gibanju delovalo veliko domačinov, mnogi med njim pa so bili v pregnanstvu. Po priključitvi Primorske Jugoslaviji se je kmalu pričela močna migracija v nastajajočo Novo Gorico.

Vas je locirana pod pobočjem Čavna in Trnovske planote na nadmorski višini 158 m. Prebivalcev po popisu iz leta 2002 je 342, ukvarjajo pa se s storitvenimi dejavnostmi in kmetijstvom. Srednjeveško jedro je strnjeno okoli cerkve sv. Martina, ki je nekoč imela še zavetnika sv. Urha. Ob njej je mali trg Plac z lipo na sredini, ki v živem pričevanju domačinov pomeni 'center sveta'.

V novejšem času doživlja vas ponoven razcvet, saj se veliko krajanov vrača iz večjih urbanih okolij, mnogo pa je tudi novih priseljencev.

staro kamnoseško znamenje

klesan napis v vogalu cerkve

cerkev sv. Martina